Marezige

V Istri ima vsaka hiša kantino in vsak gospodar je ponosen na to, da pridela svoje vino. Zato prav rad ponudi kozarec svojega žlahtnega pridelka, belega ali črnega, a tudi sam ga popije na zdravje in veselje. Stare, košate trte, dajejo tukajšnjim vinogradnikom črno, kot kri gosto vino – Refošk. Enkraten je in neponovljiv.

Refoški iz Marezig, Babičev, Boršta, Glema, Loparja, Montinjana, Trušk in Zabavelj so priznani kot zelo kvalitetni in naštete vasi sestavljajo nekakšen ožji vinorodni okoliš, ki daje po značaju podobna in prepoznavna vina, v okusu polna in bogata, izrazitega žlahtnega vonja. Zaradi relativno visoke nadmorske višine so po značaju nekoliko bolj ostri in pikantni od refoškov, ki dozorijo na nižjih legah, bliže morju. V normalnih letinah pridobi od 11 do 12 vol% alkohola, precej kisline in predvsem veliko mineralnih snovi. Da niso bile Marezige naključno izbrane kot gostitelj Praznika refoška dokazujejo tudi rezultati ocenjevanj, na katerem sodelujejo vinogradniki iz celotne slovenske Istre.

Med najvišje uvrščenimi najdemo vsako letu tudi vinogradnike iz tega ožjega okoliša, ki so si za svojo blagovno znamko izbrali geslo ‘Dom Refoška’. Vsaka vinska klet je označena s tem nazivom, v centru vasi pa je postavljena večja panoramska tabla, na kateri je pregledni zemljevid Marezig in okolice z označenimi vinskimi kletmi. in naslovi vinogradnikov.

Kje so Marezige? Cesta za Marezige se v Kopru odcepi z glavne ceste Šmarje-Dragonja odcepi na križišču pri hipermarketu. Tam zavijemo levo. Skozi vanganelsko dolino teče kakih 6kilometrov pot po ravnini, v Vanganelu pa se prične vzpon, ki nas po treh kilometrih lepo speljanih vijug pripelje do središča Marezig. Tu je gostilna, trgovina, pošta, sedež Krajevne skupnosti, turističnega in vinogradniškega društva, cerkev, župnišče in vinski hram – Kanava. Okrog središča vasi so razsejani zaselki, poimenovani po značilnih krajevnih priimkih: Burji, Sabadini, Škrgati, Krmci, Plahuti, Bernetiči, Bečanci, Rojci, Marancini in Rokavci, ki ležijo ob reki Rokavi.

Marezige so tudi središče širšega okoliša oziroma vasi, ki ležijo na sosednjih hribih: Lopar, Truške, Boršt, Glem, Labor, Babiči, Čentur in Montinjan.

Marezige imajo izgled dolge obcestne vasi, razpotegnjene po slemenu hriba, kar je za slovensko Istro redkost. Stare, preproste kamnite hiše so grajene iz sivega peščenjaka. Strehe so bile nekoč krite s slamo ali s tankimi kamniti ploščami – škrlicami. Vse hiše so v posebnem prostoru – kavadi – imele odprto ognjišče, nad katerim je na verigi visel kotel za kuhanje. Obrnjene so bile od mrzle in vsiljive burje na jugozahod ali na celo jug. Pred poletno pripeko jih varujejo senčnice – pergole, ki dajejo senco in rodijo grozdje. Žal se je tudi v Marezigah ohranila le redka tipična istrska hiša.