opis, prenočišča, vinarji, pot za srce, zanimivosti
Dežela refoška
Ko se na poti s celine približujemo obali slovenskega morja, nas pod sivo, trdo in prepihano kraško steno pozdravijo sončna pobočja šavrinskih hribov in slemen, posajenih z vinsko trto, oljkami, češnjami, figami in mandljevci. To je Dežela Refoška, dežela prijaznih in gostoljubnih Istranov, dežela najbolj črnega od vseh črnih vin.
Koprski vidnorodni okoliš, ki meri 2400 hektarjev, spada v 7055 hektarjev obsegajočo slovensko vinorodno deželo Primorsko. Poteka ob obali tržaškega zaliva od meje z Italijo pri Debelem rtiču, preko Izole, Pirana in Sečovelj, do slovensko-hrvaške meje. Koprski vidnorodni okoliš spada v podnebno najtoplejše slovensko območje. V največji meri vzgajani trti sta refošk in malvazija, sicer pa tukaj uspevajo še cabernet-sauvignion, merlot, chardonnay, sivi pinot, idr.
Refošk
Refošk je simbol istrske tradicije in dolgovečnosti, enkratno vino, ki se ne more ponoviti v nobenem drugem vinorodnem okolišu. Če so stara rdeča vina svetovnega formata prava simfonija barv, vonjav, okusov, skladnosti in harmonije, potem je refošk himna vinu, polna strasti, zanosa in ljubezni. Njegov zaščitni znak je zelo intenzivna, temno rdeča barva z vijoličnimi odtenki. Tako intenzivno barve ostale rdeče sorte zelo težko dosežejo. To gosto in temno, skoraj črno, je s svojim polnim in pristnim okusom ter naravno svežino izvrsten spremljevalec pojedin za bogato obloženimi mizami. Mineralne snovi, polifenoli, kisline in druge snovi, ki jih vsebuje, blagodejno vplivajo na zdravje, krepijo in poživljajo tiste, ki znajo vino zmerno uživati.
Klasični refošk najbolj pogosto poznamo kot sveže, enoletno vino. Bolj ambiciozni vinogrdaniki in kletarji pa so v zadnjih letih uspeli iz refoška pridelati vina, ki so sposobna zoreti in z daljšim odležavanjem pridobivati na žlahtnosti in vrednosti. Taki refoški, pridelani v izbranih letnikih, navdušujejo z intenzivnostjo in kompleksnostjo vonjav in okusov in z njihovo dolgotrajnostjo. Refošk letnika 2000 je na ocenjevanju vin na Kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni leta 2007 premagal vso konkurenco kabernejev in merlojev ter dosegel naziv šampiona rdečih vin.
V manjših količinah se pridelujeta še dva tipa refoška za posebne priložnosti. To sta sladki refošk in peneči refošk.
Druge sorte
Malvazija je poleg Refoška od nekdaj prisotna v koprskem vinorodnem okolišu. To je hkrati tudi glavna bela sorta na celotnem istrskem polotoku. Kakovost malvazij, ki jih danes znajo pridelati naši kletarji navdušuje in čeprav je koprski vinorodni okoliš poznan in priznani kot okoliš za rdeča vina, pa morda prav tradicionalna bela sorta malvazija, kot toplo, sončno vino najbolj odraža in izraža mediteranski značaj tega okoliša.
Istrska malvazija daje ob normalni zrelosti in primernem kletarjenu zelo prijetna, dišeča in polna vina. V izbranih letnikih brez težav doseže tudi 15 ali celo več vol% alkohola. Takšna malvazija predstavlja odlično osnovo za večletno zorenje in žlahtnenje do posebnih kakovosti.
Malvazijo dobimo tudi kot predikatno vino poznih trgatev ali v družbi z ostalimi sortami kot peneče vino.
Muškat se je v zadnjih letih vrnil v koprski vinorodni okoliš, kjer je bil v prejšnjih časih sicer vedno prisoten. Vroče primorsko sonce, pod katerim dozoreva, mu ob pozornem kletarjenju podari bogat in izrazit vonj ter polno telo in s tem tudi značaj. Muškat v Istri pogosto srečamo tudi kot suho vino, ki ga namesto neprevretega sladkorja izpolnjuje in zaokroža bogato telo in visok alkohol. Izredne kakovosti takšnega muškata vinogradniki pridelajo s sušenjem grozdja.
Merlot in Cabernet sta dve rdeči vini svetovnega formata, ki sta v koprskem vinorodnem okolišu našli prave pogoje za razvoj do najvišjih kakovosti. Posebej cabernet sauvignoni ne dozori nikjer tako dobro kot prav v tem okolišu. Lahko bi temu rekli primerjalna prednost, s katero koprski vinorodni okoliša lahko nastopa v svetovni konkurenci. Obe sorti sta močno prisotni že iz časov velike obnove v petdesetih letih prejšnjega stoletja. Merlot in cabernet se pojavljata kot sortno vino in v različnih rdečih zvrsteh.
Sortni izbor za vinorodni okoliš Slovenske Istre določa, da so poleg opisanih sort med belimi priporočene ali dovoljene še Chardonnay, Sauvignon ter Beli in Sivi Pinot, med rdečimi pa Shyraz, Gamay ter stari avtohoni sorti Cipro in Maločrn.